Roman Suša je odličen primer t. i. ballardovskega sloga. Izraz je prišel celo v literarne leksikone in se širše uporablja za (znanstvenofantastično) literaturo o človeškem opustošenju, učinkih brezobzirnega izkoriščanja in posledicah neupoštevanja naravnega okolja. Gre za »zamišljene« svetove, ki jih prizadene naravna ujma. Kot pove že naslov romana, se pred bralcem pojavi svet, v katerem zaradi prekinitve naravnega kroženja vode zavlada vseobsežna suša. Življenje se scela spremeni. V romanu sledimo usodi doktorja Ransoma in ljudi iz njegove neposredne okolice v mestecu ob reki in jezeru, ki usahneta, zato so skupaj z več sto tisočimi drugimi žrtvami na celini zaradi suše prisiljeni odpotovati k morju …
Ballard je mojster jedrnatih opisov, ki z jasnimi stavki zadenejo v golo resnico stvari. Lahko bi rekli, da je puščava, ki jo ustvarijo sušne razmere, pravzaprav metafora za neposredno, nemaskirano medčloveško igro. Ballard v bleščečem minimalizmu in z drobnimi potezami oriše distopično stvarnost in z globoko občutenim optimizmom pred bralca postavi vsakdanji človeški svet v vsej njegovi krutosti, raznolikosti in sočutju.
